Zaporski sistem gostil mednarodno delavnico pod okriljem organizacije EuroPris

Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je pretekli teden v sodelovanju z Evropsko organizacijo zaporskih služb (EuroPris) v Ljubljani gostila odmevno mednarodno delavnico z naslovom »Prison Education, Vocational Training and Work«. Dogodka se je udeležilo več kot 70 strokovnjakov iz 22 evropskih zaporskih sistemov, kar predstavlja pomembno vrnitev Slovenije na zemljevid ključnih soorganizatorjev dejavnosti pod okriljem EuroPris po nekajletnem premoru.

Po uvodnem nagovoru podpredsednice EuroPris in namestnice generalnega direktorja romunske Nacionalne uprave za zapore Ioane Morar je generalni direktor URSIKS Denis Perše izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja in izmenjave izkušnje pri reševanju skupnih sistemskih izzivov, kot so prezasedenost zaporov, kadrovska podhranjenost in specifične potrebe tujcev v sistemu. Ob tem je poudaril strateški pomen novih infrastrukturnih pridobitev v slovenskem okolju, predvsem novega zapora v Dobrunjah, ki poleg boljših bivalnih pogojev prinaša tudi sodobne vsebine in boljše pogoje za usposabljanje zaposlenih in strokovne programe. "Zidovi in vrhunska oprema niso dovolj; za zmanjševanje povratništva in uspešnejšo reintegracijo zaprtih oseb v družbo moramo nenehno krepiti stroko in vlagati v rehabilitacijo zaprtih oseb," je poudaril. Pri tem je spomnil, da se s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev in projektov nadgrajujejo številne izobraževalne aktivnosti zaprtih oseb kakor tudi krepijo kompetence zaposlenih, kar vodi k uspešnejši rehabilitaciji in zmanjševanju povratništva.

Dvodnevna delavnica je bila razdeljena na tri ključne vsebinske sklope: izobraževanje, strokovno usposabljanje in delo zaprtih oseb. Udeleženci so skozi interaktivne razprave in predstavitve primerov dobrih praks izmenjali izkušnje in pristope o tem, kako s sinergijo različnih znanj in tesnim sodelovanjem z zunanjimi institucijami izboljšati strokovne pristope za delo z zaprtimi osebami, kateri so ključni izzivi ter morebitni ukrepi za izboljšanje dela na omenjenih področjih, vse z namenom prispevati k bolj humani in strokovno povezani prihodnosti evropskih zaporskih sistemov.

Zbrani vtisi udeležencev delavnice so bili zelo pozitivni. Eden izmed njih je ugotavljal: »V okviru našega vsebinskega sklopa so se mi še posebej zanimive zdele prednosti nekaterih tujih modelov centraliziranega učenja po principu »ena na ena«, ki zagotavlja kontinuiteto pedagoškega dela tudi po odpustu iz zapora. Med predstavljenimi praksami pa je odobravanje evropskih kolegov požel tudi slovenski pristop uporabe lastnih prenosnih računalnikov v bivalnih prostorih pod določenimi pogoji, kar v mednarodnem okolju velja za napreden in pogumen korak pri zagotavljanju digitalne pismenosti ob obvladovanju varnostnih tveganj.« Podobno je udeleženka s področja dela zaprtih oseb strnila svoje misli: »Preko aktivnega sodelovanja na delavnicah sem pridobila dragocen vpogled v sodobne evropske pristope, ki so mi dali nov navdih za izboljšave našega zaporskega sistema. Verjamem, da takšna mednarodna izmenjava idej neposredno spodbuja razvoj bolj vključujočih in učinkovitih metod dela, ki so nujne za naš nadaljnji strokovni razvoj.« Podobno je izpostavila tudi udeleženka s področja strokovnega usposabljanja: »Mednarodno povezovanje v odprtem in spodbudnem okolju omogoča dragocen prenos sodobnih pristopov ter širši pogled na izzive stroke. Takšna izmenjava idej neposredno spodbuja razvoj bolj vključujočih in učinkovitih metod dela, ki so nujne za izboljšanje našega zaporskega sistema.«

Skupinska fotografija udeležencev | Avtor: URSIKS