Državna sekretarka Mojca Erjavec na Koroškem obiskala mladi prevzemnici kmetij

Ogled kmetije mlade prevzemnice na Koroškem. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo.

Generacijska prenova je eden najpomembnejših razvojnih izzivov slovenskega kmetijstva in hkrati ena ključnih prioritet ministra Janeza Ciglerja Kralja: »Finančne in druge ukrepe za mlade prevzemnike že imamo, v prihodnje pa jih želimo še dodatno okrepiti. Mladim jih želimo približati na način, da bodo v kmetijstvu prepoznali svojo prihodnost, pri tem pa jim ponuditi tudi kakovostno svetovanje in druge oblike podpore. Omogočiti jim želimo življenjske pogoje, ki jih pričakujejo, da jim bo kmetijstvo zagotavljalo varno zaposlitev in dostojen dohodek za njih ter njihove družine. Prav zato se moramo osredotočiti na ustvarjanje pogojev, ki bodo ohranjali podeželje živo in razvojno naravnano.«

V obdobju skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 je bilo podprtih 498 mladih prevzemnikov, ki so skupaj prejeli 18,4 milijona evrov podpore, kar pomembno krepi generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva. Na javni razpis leta 2026 je prispelo 270 novih vlog v skupni vrednosti 8,53 milijona evrov, odločbe pa bodo izdane v začetku oktobra. V istem obdobju je bilo 143 prenosnikom odobrenih 1,54 milijona evrov za prenos znanja in izkušenj, kar dodatno podpira sodelovanje med generacijami. Letos je vloge oddalo še 80 prenosnikov, ki skupaj zaprošajo za 864.000 evrov podpore, odločbe pa so predvidene novembra.

Eden od ciljev ministrstva je tudi zmanjšanje administrativnih bremen za kmete, je poudarila državna sekretarka: »Želimo si, da bi bila vsaka vloga čim bolj avtomatizirana in da bi se podatki vnašali le enkrat. Na tem področju nas sicer čaka še nekaj izzivov, vendar smo že vzpostavili podatkovne baze, ki omogočajo prenos in spremljanje podatkov. Obstoječe evidence želimo še tesneje povezati, da bo oddaja vlog za financiranje enostavnejša, prijava škode zaradi naravnih nesreč ali suše pa čim bolj samodejna.«

Ministrstvo je v zadnjih mesecih sprejelo številne ukrepe za pomoč kmetom ob suši ter višanju cen gnojil in energentov, s čimer vzpostavlja celovito varovalno mrežo za kmete. Skupna vrednost pomoči zaradi draginje, podpore ob suši ter izplačil za škodo zaradi suše in pozebe v letu 2025 presega 21 milijonov evrov. V ta znesek še niso vključeni ukrepi glede subvencioniranja goriva, ki jih je ministrstvo pripravilo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in energetiko.

Državna sekretarka Erjavec je poudarila, da so za pripravo ukrepov ključne informacije s terena. V tej luči je obiskala dve kmetiji, ki sta ju v zadnjih letih prevzeli mladi prevzemnici, in sicer kmetijo Gradišnik, kjer se ukvarjajo z rejo krav molznic in prirejo mleka, ter kmetijo Kogelnik, ki je usmerjena v mlečno proizvodnjo. Posebnost Koroške je, da so kmetije večinoma višje ležeče, z malo ravninskimi površinami, zato gre pretežno za območja, kjer je mogoča predvsem živinoreja oziroma govedoreja, deloma pa tudi reja drobnice. Takšne kmetije želi ministrstvo še dodatno podpreti ter jim omogočiti, da bodo območja z omejenimi dejavniki še bolj prepoznana, sektor mleka pa pridobil na veljavi. S tem bi bilo preživetje na teh kmetijah lažje in dolgoročno stabilnejše.