10. obletnica mednarodnega dneva spomina na dostojanstvo žrtev genocida & preprečevanje tega zločina

• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida je bila ena prvih mednarodnih pogodb, ki obravnavajo spoštovanje človekovih pravic, in je bila sprejeta 10. decembra 1948, dan pred sprejetjem Splošne deklaracije človekovih pravic. Spominjanje in zaznamovanje ne pomenita le izkazovanja časti žrtvam in preživelim genocida, temveč sta hkrati učinkovita mehanizma za preprečevanje genocidov v prihodnosti.

Danes smo priča rekordnemu številu oboroženih spopadov in žrtev med civilnim prebivalstvom, pri čemer so najbolj ranljivi ženske in otroci. Obljuba »nikoli več«, ki je bila dana po 2. svetovni vojni in razumljena kot vsesplošna zaveza, ni več spoštovana. Tudi načelo »odgovornost zaščititi« prebivalstvo pred množičnimi grozodejstvi, ki je bilo pred dvajsetimi leti soglasno sprejeto na svetovnem vrhu OZN v New Yorku, v premnogih okoliščinah ni upoštevano. Milijoni ljudi niso zaščiteni pred množičnimi grozodejstvi, čeprav bi morali biti. Njihovo trpljenje je neizmerno in se z vsakim dnem samo še povečuje.

Preprečevanje genocida v vsaki družbi vključuje vse nas. Mnoga prizadevanja pomembno prispevajo k izpolnjevanju ključnih obveznosti, kot so spoštovanje človekovih pravic in spodbujanje kulture izobraževanja o človekovih pravicah, spoštovanje raznolikosti, dostojanstveno spominjanje in pisanje zgodovine, ki je zvesto resnici.Tovrstna prizadevanja spodbujajo celjenje ran, razumevanje in spravo ter poslušanje in zbiranje pričevanj žrtev in preživelih, s čimer zmanjšujejo pojavnost zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločincev.

Od genocidov v Srebrenici in Ruandi so minila tri desetletja.Njunih žrtev in preživelih ne smemo nikoli pozabiti. Spomnimo, da sta Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Mednarodno sodišče za zločine v Ruandi zagotovili pomemben prispevek k doseganju pravice za žrtve grozodejstev v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi ter k svetovnemu boju proti nekaznovanosti. Sodišči sta izpolnjevali mandat Varnostnega sveta, ki se je zavedal, kako pomembna je pravica za mir in spravo.

Slovenija svojo zavezanost konvenciji o preprečevanju genocida uresničuje z dejavnim delovanjem pred Meddržavnim sodiščem, pri čemer se zaveda, da je dolžnost preprečevati genocid kolektivna obveznost, ki je zavezujoča za vse države. Posredovali smo v postopku Ukrajine proti Ruski federaciji, da bi ohranili celovitost konvencije in zagotovili njeno uporabo v dobri veri, ter v postopku Gambije proti Mjanmaru, da bi okrepili načelo, da je prepoved genocida obveznost erga omnes partes in zadeva celotno mednarodno skupnost. Ker nas vodi to univerzalno merilo, vztrajamo pri nujnih ukrepih za ustavitev domnevnega genocida v Gazi in za zagotavljanje odgovornosti zanj ter grozečega genocida v Sudanu, zlasti v Darfurju, kjer moramo prekiniti krog nasilja.

Države za boj proti nekaznovanosti za grozodejstva potrebujejo orodja, ki omogočajo učinkovito sodelovanje. Slovenija zato vabi vse države, naj ratificirajo Ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov, ki je bila sprejeta leta 2023 v Ljubljani.

Slovenija ostaja zavezana preprečevanju množičnih zločinov, vključno z genocidom in vsemi okoliščinami in procesi, ki bi lahko vodili vanje. Vse države morajo dejavno preprečevati genocid - in Slovenija je pripravljena sodelovati z drugimi državami, da bi naredili konec nekaznovanosti za te zločine.