Ministry of Foreign and European Affairs of the Republic of Slovenia

09/22/2026 | Press release | Distributed by Public on 09/22/2026 11:14

Na GAC o pogajanjih za večletni finančni okvir in pomenu poenostavitev evropske zakonodaje

Državna sekretarka Tamara Weingerl Požar se je 22. septembra 2026 udeležila rednega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve v Bruslju, kjer so ministri in državni sekretarji za evropske zadeve obravnavali večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034, dnevni red oktobrskega zasedanja Evropskega sveta, zakonodajne svežnje glede poenostavitev, zakonodajno načrtovanje in letni dialog o pravni državi.

Državna sekretarka Tamara Weingerl Požar na Svetu EU za zunanje zadeve. | Avtor: MZEZ

1 / 3
Državna sekretarka Tamara Weingerl Požar . Državna sekretarka Tamara Weingerl Požar .

Državna sekretarka Tamara Weingerl Požar je glede večletnega finančnega okvira poudarila, da se Slovenija zavzema za ohranitev nacionalne ovojnice v obsegu pogajalskega okvira, ki ga je junija pripravilo ciprsko predsedstvo. "Gre za ključno prioriteto Slovenije v nadaljevanju pogajanj, saj je od obsega odvisno ustrezno financiranje za nas ključnih politik - kohezije in skupne kmetijske politike." Slovenija se zavzema tudi za financiranje konkurenčnosti, ki bo doseglo vse države članice, torej bo predvidevalo varovala pred preveliko koncentracijo sredstev v samo nekaterih državah, ter financiranje raziskav v okviru programa Obzorje Evropa in ključnih infrastrukturnih projektov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope. Za doseganje dogovora bo pomembno tudi, kakšni so predlogi glede financiranja bodočega proračuna. Državna sekretarka je poudarila, da morajo novi viri izpolnjevati dva pogoja, in sicer, da gre za dejanske vire prihodkov in ne za preusmeritev iz nacionalnih proračunov, ter da predlogi ne bodo nepravično prizadeli manj razvitih držav članic.

Za Slovenijo je napredek glede procesa poenostavitev evropske zakonodaje ključen za krepitev konkurenčnosti gospodarstva in delovanje enotnega trga EU. Slovenija podpira prizadevanja za čim bolj jasno, enostavno in manj obremenjujočo zakonodajo, ki bo zagotavljala pravno gotovost za podjetja in državljane. Slovenija se je pridružila neuradnemu dokumentu (non-paperju), ki so ga skupaj sopodpisale še Avstrija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Portugalska in Slovaška. V dokumentu države članice pozivajo k sistematični poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju neupravičenih bremen, zlasti za mala in srednja podjetja, ob hkratnem ohranjanju visokih evropskih standardov.

V okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta 15. in 16 oktobra je državna sekretarka izpostavila, da bodo za Slovenijo posebej pomembne razprave o prihodnjem večletnem finančnem okviru, konkurenčnosti, migracijah, nadaljnji podpori Ukrajini ter širitvi EU v povezavi z notranjimi reformami. Poudarila je, da je ohranjanje konkurenčnosti na agendi voditeljev ključna, vključno s strateškim in koordiniranim odzivom EU na makroekonomska neravnovesja ter za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo. EU mora nadaljevati s trdno in enotno podporo Ukrajini. Evropski svet naj posveti tudi dovolj časa razpravi o širitvi EU: EU mora izpolniti svoje zaveze in omogočiti napredek držav kandidatk, ko slednje izpolnijo zahtevane pogoje. Poudarila je, da Zahodni Balkan mora ostati visoko na širitveni agendi, Evropski svet pa naj tudi poda politične smernice za pripravo Unije na širitev. Glede migracij bodo pomembni elementi razprave voditeljev krepitev zaščite evropskih zunanjih meja in kredibilna migracijska politika, vključno z učinkovitim vračanjem oseb, ki nimajo pravice bivanja v EU.

Evropska komisija je Svetu predstavila ključne usmeritve, na podlagi pisma o nameri glede zakonodajnega načrtovanja v EU za naslednje leto, ki govori o strateških izzivih EU.

V okviru letnega dialoga o pravni državi so ministri in državni sekretarji na osnovi julijskega letnega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava opravili splošno horizontalno razpravo. Svet je prav tako izmenjal mnenja o stanju pravne države v štirih državah kandidatkah - Črni gori, Severni Makedoniji, Albaniji in Srbiji, ob prisotnosti predstavnikov teh držav. Slovenija podpira njihovo vključenost v proces, saj spodbuja kulturo vladavine prava v teh državah, vzporedno s širitvenim procesom.

Ministry of Foreign and European Affairs of the Republic of Slovenia published this content on September 22, 2026, and is solely responsible for the information contained herein. Distributed via Public Technologies (PUBT), unedited and unaltered, on September 22, 2026 at 17:14 UTC. If you believe the information included in the content is inaccurate or outdated and requires editing or removal, please contact us at [email protected]