04/10/2026 | Press release | Distributed by Public on 04/10/2026 07:12
Uvodni nagovor državnega sekretarja Denisa Kordeža na konferenci. | Avtor: Ministrstvo za zdravje.
Skupna vrednost projekta znaša 2.988.840 EUR, od tega je višina evropskih sredstev 2.500.000 EUR, DDV v višini 488.840,00 EUR pa je financiran s strani Republike Slovenije in zasleduje cilje, kot so: razvoj in nacionalna diseminacija programov promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj ter destigmatizacija pri otrocih in mladostnikih; nadgradnja kompetenc zaposlenih v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu in v nevladnem sektorju; razširitev storitev za duševno zdravje v okviru rednega dela v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu in v nevladnem sektorju.
Udeležence sta v uvodnem delu nagovorila Denis Kordež, državni sekretar Ministrstva za zdravje in mag. Josip Mihalic, direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, ki sta poudarila pomen projektov, ki naslavljajo duševno zdravje ter podporo sistemskemu vključevanju teh storitev v širši sistem dela z otroki in mladimi.
Udeleženci so se na konferenci seznanili z vsebinami projektov, ki naslavljajo 5 glavnih delovnih sklopov:
V zadnjem delu konference je bila izvedena okrogla miza naslovljena »Mladi v središču«, z naslednjimi govorci Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, Patrik Senica, mag. psih., Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Celje, dr. Zora Rutar Ilc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, mag. Maša Naraločnik Sinur, univ. dipl. psih., spec. klin. psihologije, vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Velenje, Urška Repar Justin, direktorica Centra za socialno delo Gorenjska, Teja Sapač, študentka Fakultete za družbene vede in Sergej Golubović, Dijaška organizacija Slovenije.
Zaključki okrogle mize so pokazali, da je pomembno, da se resorji med seboj povezujejo, saj je področje skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter preventivne vsebine del skupnih prizadevanj preko posameznih resorjev. Prav tako je bilo izpostavljeno že kar nekaj dobrih praks, ki se izvajajo na lokalni in regionalni ravni. In nenazadnje, da je nujno, da so mladi sami aktivno vključeni v prepoznavanje stisk ter sooblikovanje rešitev, ter da je potrebno krepiti in opolnomočenje mladih za prepoznavanje lastnih stisk in iskanje strokovnih in ustreznih virov pomoči.