OECD objavil novi Digitalni pregled Slovenije

Zajem zaslona OECD

Namen študije je oceniti napredek Slovenije pri uresničevanju priporočil iz OECD pregleda digitalne uprave Slovenije iz leta 2021, analizirati učinkovitost doseganja strateških ciljev ter opredeliti priložnosti za nadaljnjo pospešitev digitalne preobrazbe javnega sektorja. Cilj je okrepiti učinke digitalnih politik ter oblikovati bolj usklajeno, podatkovno podprto in na uporabnika osredotočeno digitalno upravo.

Upravljanje digitalne preobrazbe

Na področju upravljanja digitalne preobrazbe OECD prepoznava okrepljeno strateško usmerjanje in jasno politično zavezanost. Nadaljnje priložnosti za uspešnejšo digitalno preobrazbo vidi v:

• dodatnem razvoju spremljanja učinkov digitalne preobrazbe,
• sistematičnem presojanju vplivov predpisov na digitalne politike in storitve,
• krepitvi zmogljivosti javnega sektorja, vključno s krepitvijo znanj javnih uslužbencev in državljanov za učinkovito in varno uporabo digitalnih tehnologij.

Digitalne naložbe

Pri digitalnih naložbah poročilo poudarja, da ima Slovenija vzpostavljene pomembne temelje za načrtovanje in izvajanje digitalnih projektov. Država bi lahko še povečala javne koristi digitalnih rešitev z bolj strateškim, usklajenim pristopom na ravni celotne države, ki bi povečal učinkovitost in trajnost vlaganj, ter s krepitvijo sodelovanja z ekosistemom GovTech.

Digitalna javna infrastruktura

Na področju digitalne javne infrastrukture OECD izpostavlja trdne osnove, zlasti na področju kibernetske varnosti in digitalne identitete. Prepoznava tudi priložnosti za nadaljnjo nadgradnjo skupnih digitalnih gradnikov, kot so državni oblak, odprtokodne rešitve in digitalna obvestila.

Upravljanje podatkov

Pri upravljanju podatkov OECD izpostavlja širitev uporabe sistema za izmenjavo podatkov Pladenj, širi pa se tudi vpogled posameznika v lastne osebne podatke. Ključne priložnosti za izboljšanje so:

• bolj formalna ureditev odgovornosti za upravljanje podatkov po institucijah,
• okrepitev dela z deležniki pri odprtih podatkih in spodbujanje njihove uporabe,
• boljše izkoriščanje potenciala podatkov za oblikovanje boljših javnih storitev in spremljanje učinkov politik.

Na področju podatkovne analitike in umetne inteligence OECD ugotavlja pomembne pozitivne korake pri uvajanju učinkovite in zaupanja vredne umetne inteligence v javni upravi. Vendar pa bodo potrebna dodatna prizadevanja za zagotovitev doslednega izvajanja in uresničevanja zastavljenih ciljev.

Digitalne javne storitve

Na področju digitalnih javnih storitev OECD poudarja prizadevanja Slovenije za bolj uporabnikom prijazne in dostopne storitve. Ključna področja, na katera bi se morala Slovenija osredotočiti, so:

• vzpostavitev celovitega pogleda na javne storitve (jasna večkanalna oz. omnichannel strategija in pregleden katalog javnih storitev),
• večje vključevanje uporabnikov, testiranje in spremljanje učinkovitosti storitev,
• večja uporaba načela »samo enkrat«, ki zmanjšuje administrativna bremena.

Z izvedbo teh izboljšav lahko Slovenija doseže višjo stopnjo digitalne zrelosti, okrepi javni sektor ter bolje odgovori na potrebe državljanov do leta 2030 in naprej.

Izdelavo dokumenta je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost financirala Evropska unija.