Pomembni razvojni koraki za Zasavje: od pravičnega prehoda do odpornejše prihodnosti

Avtor: Ministrstvo za lokalno samouraco, kohezijo in regionalni razvoj

Državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Rok Šimenc ter predstavniki Evropske komisije pod vodstvom direktorice Sofie Alves so se danes udeležili Konference pravičnega prehoda Zasavja 2026, ki je potekala v prostorih nekdanje rudniške kopalnice Vašhava v Trbovljah. Dogodek je združil predstavnike evropskih institucij, države, lokalnih skupnosti, razvojnih institucij, gospodarstva in drugih ključnih deležnikov.

Ob odprtju konference je državni sekretar Rok Šimenc poudaril dosedanje razvojne premike regije in pomen usklajenega sodelovanja vseh ravni pri procesu pravičnega prehoda: »Ko danes govorimo o pravičnem prehodu, ne govorimo zgolj o zapiranju premogovnih dejavnosti ali razogljičenju gospodarstva. Govorimo o ustvarjanju novih razvojnih priložnosti, novih delovnih mest, novih znanj, novih stanovanj in novih razlogov, da ljudje ostanejo v regiji in tukaj gradijo svojo prihodnost.«

Direktorica Sofia Alves je v svojem nagovoru poudarila pomen evropskega sodelovanja in podpore regijam v prestrukturiranju: »Evropska komisija skozi celoten proces ostaja predan partner, ki zagotavlja finančno, tehnično in svetovalno podporo, spodbuja izmenjavo znanja ter tesno sodeluje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi deležniki. Skupaj lahko zagotovimo, da bo Sklad za pravični prehod prinesel oprijemljive rezultate ter pomagal zgraditi bolj zeleno, močnejšo in odpornejšo prihodnost za Zasavje. Slovenija kaže, kako ambicije pretvoriti v dejanja. Ohranimo ta zagon. Kajti prehod, ki ga potrebujemo, zahteva vizijo in doslednost.«

Na konferenci so bili predstavljeni ključni mejniki prestrukturiranja regije - od posledic opuščanja premogovništva do vključevanja Zasavja v Mehanizem za pravični prehod, ki regiji omogoča razvojne investicije za dolgoročen, trajnosten in konkurenčen razvoj.

Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi aktualnih projektov pravičnega prehoda, njihovemu napredku ter učinkom na gospodarstvo, trg dela, razvoj novih dejavnosti in kakovost bivanja v regiji. Udeleženci so razpravljali tudi o prihodnjih razvojnih usmeritvah po letu 2029 ter o strateških prioritetah Zasavja do leta 2050.

Državni sekretar Šimenc in direktorica Alves sta v nadaljevanju dneva obiskala občino Zagorje ob Savi. Predstavniki Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč z Ministrstva za okolje in prostor so na terenu skupaj s predstavniki Občine Zagorje ob Savi pokazali plaz Prečna pot, na katerem se izvaja zahtevna sanacija. Projekt sanacije plazu je vreden več kot 13 milijonov evrov. Sanacija bo zelo zahtevna, saj je pobočje nad avtobusno postajo v Zagorju relativno strmo, območje plazov, ki v širino merijo približno 380 metrov, pa skupno obsega 5 hektarjev. Okoliški prebivalci bodo po sanaciji bolj varni, saj bo zaščitenih 15 hiš in zagotovljena stabilnost cestnega omrežja. Gre za največji projekt v občini Zagorje ob Savi, ki bo preprečil tudi zajezitev potoka Medija, kar bi v primeru plazenja lahko povzročilo poplave v centru mesta. Projekt je bil sofinanciran iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za sanacijo posledic poplav avgusta 2023.

Državni sekretar je ob obisku poudaril, da so bile katastrofalne poplave avgusta 2023 ena največjih preizkušenj v zgodovini samostojne Slovenije, ob kateri se je znova pokazala moč evropske solidarnosti. Spomnil je, da je Evropska unija Sloveniji iz Solidarnostnega sklada namenila več kot 428 milijonov evrov pomoči, kar predstavlja največjo pomoč iz tega instrumenta doslej.

Dotaknil se je tudi vloge ministrstva pri pripravi vloge za evropska sredstva, vzpostavitvi sistema izvajanja in spremljanju ukrepov po vsej Sloveniji. Po njegovih besedah so rezultati uspešno izvedenih ukrepov danes vidni predvsem na terenu - pri sanaciji infrastrukture, odpravljanju posledic naravnih nesreč ter izboljševanju odpornosti lokalnih skupnosti.

Generalna direktorica Sofia Alves je ob tem dodala, da je solidarnost ena temeljnih vrednot Evropske unije in da mora Evropska unija ob naravnih nesrečah stati ob strani državam članicam ter njihovim prebivalcem. Izpostavila je kakovostno sodelovanje med Evropsko komisijo in slovenskimi institucijami pri izvajanju ukrepov po poplavah ter pomen povezovanja različnih evropskih virov financiranja za uspešno obnovo in dolgoročno odpornost prizadetih območij.

Opozorila je tudi na vse pogostejše in intenzivnejše naravne nesreče v Evropi zaradi podnebnih sprememb ter poudarila nujnost nadaljnjih vlaganj v preventivne ukrepe, odpornost prostora in prilagajanje podnebnim spremembam.