Slovenija oddala peti zahtevek za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost

• Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost
• Ministrstvo za finance

Koordinacijski organ Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost je danes v Bruselj posredoval zahtevek za plačilo sedmega obroka za nepovratna Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem) v skupni vrednosti 266,84 milijona evrov bruto, potem ko se je vlada v sredo 17. decembra 2025 seznanila s Poročilom o uresničevanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) pred oddajo petega zahtevka za plačilo. Zaradi sorazmernega upoštevanja predplačila nepovratnih sredstev, ki jih je Slovenija prejela na začetku izvajanja NOO leta 2021, lahko država prejme maksimalni znesek izplačila v okvirni višini 230,69 milijona evrov neto.

Zadovoljivost izpolnjevanja 16-ih mejnikov in ciljev sedmega obroka, ki predstavljajo napredek na naložbah in reformah NOO, bo tako kot vsakokrat preverila Evropska komisija (EK) in na podlagi tega določila višino izplačila zahtevka.

Primeri mejnikov in ciljev sedmega obroka so:

• začetek veljavnosti pokojninske reforme. Cilji spremembe zakonodaje so podaljšati obdobje zaposlenosti in povečati vključevanje starejših na trg dela ter hkrati zagotoviti ustreznost pokojnin in javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema. Gre za reformo, ki jo je EK državi priporočila v okviru evropskega semestra;
• izgradnja sežanskega centra za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje na požare v naravi;
• izgradnja petih novih oziroma rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo in petih novih oziroma rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo;
• 49 kilometrov rekonstruiranih železniških prog in
• devet zdravstvenih ustanov, ki uporablja centralno hrambo slikovnega gradiva.

Za izvedbo naložb in reform iz NOO je Sloveniji do konca leta 2026 na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 526 milijonov evrov posojil Mehanizma. EK je Sloveniji do danes izplačala štiri zahtevke za plačilo v maksimalni možni višini, saj je ocenila, da je izpolnila vse z njimi povezane mejnike in cilje. Slovenija je do danes skupaj s predplačili prejela 1,54 milijarde evrov oziroma 72 odstotkov vseh sredstev oziroma dobrih 66 odstotkov nepovratnih sredstev in nekaj manj kot 89 odstotkov posojil.

Za izvedene projektne aktivnosti je država nosilcem projektov do zdaj izplačala več kot 1,26 milijarde evrov. Po Sloveniji se izvaja več kot 1370 projektov. Številni med njimi so že v celoti zaključeni.

V letu 2026 vlada načrtuje še oddajo dveh zahtevkov za plačilo, in sicer za preostale obroke (osmi in deveti obrok za nepovratna sredstva in četrti za posojila).

Vsi mejniki in cilji petega zahtevka za plačilo

Mejniki in cilj sedmega obroka za nepovratna sredstva:

• Začetek veljavnosti pravnega akta, ki skrajšuje in poenostavlja priključevanje naprav za samooskrbo z zmogljivostjo do 50 kW;
• Zgrajen center za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje na požare v naravi - Sežana;
• Oddaja naročil za projekte v zvezi s protipoplavno varnostjo - 6 projektov;
• Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo - 5 sistemov;
• Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo - 5 sistemov;
• Dolžina rekonstruiranih železniških prog - 49 kilometrov;
• Sklepi o nepovratnih sredstvih za projekte, ki podpirajo predelavo lesa;
• Število projektov, ki podpirajo predelavo lesa - vsaj osem projektov. V okviru tega cilja Slovenija uveljavlja 10 projektov;
• Zakonodaja za izboljšanje sodelovanja v zvezi z nacionalno kibernetsko varnostjo;
• Začetek veljavnosti zakonodaje o pokojninski reformi;
• Nepovratna sredstva za projekte zaposlitvenih centrov in invalidskih podjetij, ki podpirajo prožnejše ureditve dela za invalide;
• Finančne spodbude za delodajalce, da zaposlijo mlade za nedoločen čas - 1250 dodatnih mladih do 29 let, ki so z delodajalci podpisali pogodbo za nedoločen čas;
• Znižanje deleža postopkov javnega naročanja s pogajanji brez predhodne objave s 26 odstotkov leta 2020 na vsaj 14 odstotkov leta 2024 glede na vse objavljene postopke javnega naročanja. Slovenija ocenjuje, da je ta cilj še presegla, in sicer je delež znižala na osem odstotkov;
• Analiza reforme javnega naročanja;
• Začetek veljavnosti zakonodaje, povezane z zdravstvenim varstvom, za zagotovitev kakovosti, dostopnosti in finančne vzdržnosti zdravstvenega varstva v Sloveniji ter ustanovitev neodvisnega organa za spremljanje kakovosti in varnosti v zdravstvenem sistemu;
• Zdravstvene ustanove, ki uporabljajo centralno hrambo slikovnega gradiva - 9 zdravstvenih ustanov.

Drugi projekti NOO, ki jih v Sloveniji izvajamo z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost

Povezave do nedavnih novic o izvajanju projektov NOO:

• V 19-ih sodnih dvoranah je odslej možno podnaslavljanje v živo
• Nove finančne spodbude za nakup električnih vozil za fizične osebe
• Slovesno odprtje prenovljenega gradu Črnomelj
• Začetek sanacije dveh velikih plazov: Macesnik in Koroška Bela
• Mobilnim paliativnim timom v uporabo predanih še pet vozil
• Robotizirani sistemi za pripravo, shranjevanje in razdeljevanje zdravil za osem slovenskih bolnišnic
• Otvoritev 11 novih javnih najemnih oskrbovanih stanovanj v soseski Črnuški bajer

Informacije o projektih NOO najdete tudi na interaktivnem zemljevidu EKter družbenih omrežjih facebook.com/EUsredstvaNOOin instagram.com/noo_evropska_sredstva.

Več informacij o izvajanju NOO si lahko preberete na spletni strani noo.gov.si.