182. redna seja Vlade Republike Slovenije

To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video

Vlada je sprejela predlog Zakona o plačah in prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini. Sprejem zakona, ki celovito ureja plače in druge prejemke uslužbencev, napotenih na delo v tujino, je nujen za zagotovitev ustreznega, preglednega in pravno predvidljivega sistema, ki odraža posebnosti njihovega delovnega položaja. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), s katerim se je izvedla celovita prenova plač v javnem sektorju za zaposlene v Republiki Sloveniji, je določil, da se plače, povračilo stroškov in druge prejemke zaposlenih javnih uslužbencev napotenih na delo v tujino uredi s posebnim zakonom. Predlog zakona tako po več kot 20 letih celovito ureja pravice in obveznosti javnih uslužbencev, napotenih v tujino, saj so bile le-te doslej urejene v podzakonskih aktih. Cilj novega zakona je tako sistemska prenova plač in drugih prejemkov za vse javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. Vse sestavine plače in drugi prejemki se določajo v enotnem zakonu oziroma skupno za vse javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. Morebitne posebnosti oziroma izjeme za posamezne skupine napotenih oseb pa so urejene v posebnem poglavju tega zakona. Napotene osebe so upravičene izključno do prejemkov, določenih v tem zakonu.

Vlada je danes potrdila predlog novele Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Predlog omogoča predčasno izplačilo odkupne vrednosti police in uvaja možnost za enkratno izplačilo odkupne vrednosti rente. Prvi pokojninski sklad (PPS) je bil ustanovljen z Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Skladno z njim so delničarji pooblaščenih investicijskih družb (PID), ki so še imeli neizkoriščene certifikate, le te lahko obdržali v delnicah PID ali jih zamenjali za pokojninske bone, ki so se pozneje samodejno zamenjali za zavarovalno polico PPS. Od leta 2003 je PPS zaprti vzajemni pokojninski sklad, v katerega dodatna vplačila niso možna. PPS je sestavljen iz dveh delov, varčevalnega in kritnega dela. V varčevalnem delu so sredstva vseh varčevalcev, ki še niso dopolnili 60 let in še niso upravičeni do izplačila rente. V kritnem skladu so sredstva varčevalcev, ki se jim izplačuje pokojninska renta. Kritni sklad PPS je bil oblikovan julija 2004 in je namenjen izključno kritju obveznosti iz naslova izplačil pokojninskih rent. Po trenutno veljavnih pravilih je polica dodatnega pokojninskega zavarovanja PPS zavarovalna polica, pri kateri član prevzema naložbeno tveganje nad 1-odstotnim zajamčenim donosom, za katerega jamči Modra zavarovalnica. Zavarovalna polica ni prenosljiva in je ni mogoče zastaviti. Član nima pravice zahtevati izplačila odkupne vrednosti police. Na vladi potrjena novela pa omogoča predčasno izplačilo odkupne vrednosti police. Predlog zavarovancem omogoča, da pred dopolnjenim 60. letom starosti zahtevajo izplačilo odkupne vrednosti police dodatnega pokojninskega zavarovanja PPS. Za vse prejemnike mesečne pokojninske rente uvaja tudi možnost, da vložijo zahtevek za enkratno izplačilo odkupne vrednosti rente. To pomeni, da lahko ne glede na višino njihovega premoženja vsi upravičenci zahtevajo enkratno izplačilo. S tem se odpravlja omejitev iz sedanje ureditve, ki je to možnost omogočala samo tistim z zneskom premoženja pod določenim pragom. Čista vrednost sredstev, ki pripadajo policam dodatnega pokojninskega zavarovanja PPS, je konec februarja 2025 znašala 10,7 milijona evrov. Število članov in obseg sredstev v skladu PPS se zmanjšujeta zaradi rednih prenehanj (uveljavitev pravice do pokojninske rente) in izrednih prenehanj (smrt članov pred pridobitvijo pokojninske rente). Leta 2024 je bilo članov 12.061.

Vlada je na podlagi Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas sprejela Sklep o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za obdobje od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026. Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalca omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, in sicer na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Vlada je v skladu z uredbo, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti, s sklepom določila oddelke dejavnosti, v katerih so nastopile začasne okoliščine z negativnim vplivom na obseg poslovanja delodajalcev in s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem, dogodke, zaradi katerih so nastopile te okoliščine ter obdobje, v katerem lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom in uveljavlja delno povračilo nadomestila plače. Obdobje, v katerem lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom in uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, traja od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026. Na podlagi opravljene analize in presoje bo vlada preučila možnost ponovnega sprejema sklepa o uveljavljanju delnega povračila nadomestila po poteku omenjenega obdobja.

Z odlokom je sprejela Strategijo razvoja nevladnih organizacij do leta 2030, ki vsebinsko predstavlja nadaljevanje Strategije o razvoju nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 ter je prva samostojna strategija na področju razvoja nevladnih organizacij (doslej je bila za obe področji - prostovoljstvo in nevladne organizacije - skupna strategija). Nevladne organizacije v Republiki Sloveniji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju socialnih, kulturnih, okoljskih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih, športnih, turističnih in drugih storitev. Z izvajanjem raznovrstnih programov in projektov pomembno prispevajo k družbeni blaginji. Pogosto zapolnjujejo vrzeli, ki jih javni sektor ne zmore učinkovito nasloviti, in nastopajo kot močni zagovorniki človekovih pravic ter temeljnih demokratičnih vrednot.

Izdala je Odlok o strategiji razvoja prostovoljstva do leta 2030, ki vsebinsko predstavlja nadaljevanje Strategije o razvoju nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 ter je prva samostojna strategija na področju razvoja prostovoljstva (doslej je bila za obe področji - prostovoljstvo in nevladne organizacije - skupna strategija). Prostovoljstvo predstavlja eno od osrednjih vrednot sodobne družbe, saj pomembno prispeva k utrjevanju socialne kohezije in solidarnosti, spodbuja aktivno državljanstvo ter podpira trajnostni razvoj skupnosti. V Republiki Sloveniji ima prostovoljstvo dolgoletno in bogato tradicijo ter že vrsto let pomembno vpliva na številna področja družbenega življenja. Tudi Strategija razvoja Slovenije 2030 prepoznava pomen prostovoljstva kot enega bistvenih elementov za dosego dostojnega življenja za vse. V tem okviru strategija izpostavlja dva osrednja vidika: prostovoljstvo kot samostojno in pomembno družbeno vrednoto ter vlogo prostovoljstva in prostovoljskih organizacij pri učinkovitem odzivanju na aktualne družbene izzive, kot so osamljenost, naraščajoče težave na področju duševnega zdravja, staranje prebivalstva, oboroženi konflikti, podnebne spremembe in naravne nesreče.

V načrt razvojnih programov 2025-2028 je vlada uvrstila tudi več projektov oz. investicijskih spodbud za podjetja Revoz, Lek in Paloma.