Državni sekretar dr. Žagar v Luksemburgu o razvoju energetskih omrežij

Hitrejši razvoj energetskih omrežij

Ministri za energetiko držav članic EU so podprli zakonodajni sveženj za evropska energetska omrežja, katerega cilj je pospešiti razvoj elektroenergetskih in drugih energetskih omrežij ter poenostaviti postopke za izdajo dovoljenj za ključne energetske projekte. Hitrejši razvoj omrežij je namreč eden ključnih pogojev za uspešen energetski prehod, zmanjšanje odvisnosti od uvozna fosilnih virov energije ter večjo uporabo vseh čistih virov energije ter krepitev energetske samozadostnosti Evropske unije.

Slovenija je podprla predlagane rešitve, saj prepoznava pomen hitrejšega razvoja omrežne infrastrukture in čistih energetskih tehnologij za zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv. Državni sekretar za energetiko dr. Tomaž Žagar je ob tem opozoril, da morajo biti nova pravila dovolj enostavna, da bodo postopke izdaje dovoljenj dejansko pospešila in ne povzročala dodatnih administrativnih bremen.

Ministri so podprli tudi prenovo uredbe TEN-E, ki določa pravila za razvoj ključne čezmejne energetske infrastrukture v Evropski uniji. Slovenija je splošni pristop podprla, ob tem pa izpostavila, da mora ureditev financiranja čezmejnih energetskih projektov pravično upoštevati interese vseh držav članic. »Slovenija se bo v nadaljnjih pogajanjih zavzemala predvsem za ustreznejšo ureditev razporejanja prihodkov iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti,« je napovedal Žagar.

Jasni cilji in tehnološka nevtralnost tudi po letu 2030

Ministri so razpravljali tudi o prihodnjem okviru evropske energetske politike po letu 2030 in ukrepih za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

»Prihodnji energetski okvir mora poleg podnebnih ciljev zagotavljati tudi zanesljivo oskrbo z energijo, krepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva in strateško avtonomijo Evropske unije. Potrebujemo preprost in predvidljiv sistem z jasnim ciljem, ki bo podpiral zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov energetskega sistema Evrope z uporabo vseh čistih energetskih tehnologij, tako obnovljivih virov energije kot jedrskimi viri, ter državam članicam omogočil, da gradijo na svojih prednostih,« je dejal državni sekretar dr. Tomaž Žagar.

Slovenija zagovarja tehnološko nevtralen pristop, več vlaganj v energetsko infrastrukturo, pospešeno elektrifikacijo ter razvoj obnovljivih in nizkoogljičnih goriv tam, kjer elektrifikacija ni mogoča. Po Žagarjevih besedah bodo v prehodnem obdobju za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo še naprej pomembni tudi fosilni viri energije, zato je treba tudi njihovo uporabo načrtovati odgovorno in ob ustreznem zagotavljanju energetske varnosti.

Usklajen evropski odziv na razmere na Bližnjem vzhodu

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vplivu razmer na Bližnjem vzhodu na evropsko energetsko varnost. Slovenija je podprla nadaljnja diplomatska prizadevanja za zagotovitev varne plovbe skozi Hormuško ožino ter poudarila, da lahko le usklajen evropski pristop učinkovito omeji posledice morebitnih motenj pri oskrbi z energenti, zaščiti gospodinjstva in gospodarstvo ter ohrani stabilnost enotnega evropskega trga.

Žagar je ob tem naglasil, da je treba aktualne razmere izkoristiti tudi za pospešitev naložb v čisto energijo, energetsko učinkovitost in elektrifikacijo, s čimer bo Evropska unija dolgoročno zmanjšala odvisnost od uvoženih in cenovno nestanovitnih fosilnih goriv. Opozoril je še, da bo zaradi nepredvidljivih geopolitičnih razmer tudi v prihodnje ključno ohranjati zanesljivo oskrbo z energijo iz vseh razpoložljivih virov. Enako pomembno bo tudi pravočasno, jasno in usklajeno obveščanje javnosti o morebitnih vplivih na energetski trg.

Srečanje jedrskega zavezništva

Ob robu zasedanja Sveta se je DS Žagar udeležil tudi srečanja Jedrskega zavezništva. Gre za države, ki so naklonjene rabi jedrske energije in v veliki meri načrtujejo širitev svojih programov. Ključna tema razprave je bila izmenjava stališč glede ureditve po letu 2030.